Italijánščina (italian ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji. Standardna italijanščina temelji na florentinski govorici. Ima tudi dvojne (ali dolge) soglasnike kot latinščina (za razliko od večine sodobnih romanskih jezikov). Kot pri drugih romanskih jezikih, razen francoskega, je naglasno mesto v besedi lahko različno, običajno je na predzadnjem zlogu, če zadnji zlog nima akcenta.
Italijanščina je uradni jezik v Italiji in San Marinu, ter v švicarskih kantonih Ticino in Graubünden (it. Grigioni). Italijanščina je poleg latinščine drugi uradni jezik v Vatikanu, poleg slovenščine pa na slovenskih obalnem področju občin Koper, Izola in Piran, ter na Hrvaškem v Istri, kjer prav tako živi italijanska manjšina. Na Korziki govorijo narečje, ki je sorodno z italijanskimi narečji v bližnji Toskani. Kot pogovorni jezik je zelo razširjena med potomci izseljencev v Luksemburgu, ZDA, Argentini in Avstraliji, govorijo pa jo tudi na Italiji bližnji Malti in v Albaniji. Mnogo manj jo govorijo v bivših afriških kolonijah Italije, kot so Somalija, Libija in Eritreja.
